Ni cilj tisti, kamor želi priti naš višji jaz…pa čeprav se neumoro trudimo imeti cilje v življenju. Družbeni vplivi, skupaj z našim egom, nas silijo k postavljanju ciljev…saj brez njih, naj ne bi vedeli kdo smo in zakaj smo poslani na ta svet. A tisto, kar leži globoko v nas in je povezano s tistim zunaj nas, se ne sprašuje o ciljih…temveč le o poti, ki smo so ji izbrali in o tem, kako si jo bomo postlali.
V zadnjih petih letih se je veliko vrtelo okrog izobraževanj.
Želela sem zaključiti magisterij iz poslovnih ved, se vpisati na duhovno univerzo, opraviti izobraževanje iz djotiša in vastuja…in izkusiti občutke nenavezanosti, velike ljubezni (do sebe in vsega kar me obdaja) kljub bolečini, popolne varnosti ne glede na dogodke, ki se odvijajo okrog mene ter svobode kljub velikim strahovom. In ne glede na težave in izzive, ki ti pridejo nasproti (ker seveda pridejo)…je dobrodošlo, da poznaš takšne občutke. Le tako se znaš tudi vrniti v brezpogojno ljubezen znotraj sebe, ki ti pomaga, da se dvigneš in ne ostajaš na dnu predolgo časa.
Znotraj procesa globljega samospoznavanja je pred dvemi leti luč sveta ugledalo ime Merryfullife s sloganom »Živeti z navdihom«…popolnoma neplanirano, a hkrati že zdavnaj načrtovano. Saj življenje te na vse pripravi, znotraj procesa, ki se ti odvija. In vse do danes nisem bila pripravljena posneti video vloga, kjer bi razložila kaj to sploh pomeni. Merryfullife ima za mene seveda zelo širok pomen…ki je nastajal skoraj 20 let…in se bo s svojim namenom razvijal še naprej.
Da je vlog nastal na mojem potovanju v državi Čile tudi ni naključje… in to na majhnem otočku, kjer živi 100 ljudi z malo elektrike. J Na video se nisem posebej pripravljala, kar je tudi razvidno iz posnetka. Objavila sem ga takšnega, kot mi ga je uspelo posneti v prvem poskusu, s skuštranimi lasmi in s soncem, ki mi sveti v obraz.
ŽIVLJENJE NAM DAJE NAVODILA VSAK DAN
Kjerkoli že ste, je dobro da ste. Saj je vse proces in nič se ne odvije čez noč. Da boste čimbolj v lastnem toku pa samo prisluhnite sebi in ne dovolite, da vas drugi odvrnejo s poti. Tudi ko zaidete verjemite, da boste našli pot nazaj. Saj to je vaša pot…in ni enake vaši. Vse, kar potrebujete je pobeg vase…s pomočjo narave, nekaj trenutkov samote, meditacije, pogovora s seboj.
Ne obremenjujte se s ciljem, saj ta ni pomemben. Ne pozabite, da ne ustvarjate zgodbe s koncem…ampak živite življenje. Rajši usmerite pozornost v to, da ga čimbolj doživite.
In vsakič ko prisluhnete sebi ter signalom iz okolice…pridete do znanja. In človek rabi znanje, da pride do spoznanja…da lahko deluje.
Da prepozna, da njegov um in ego izbirata občutek strahu in trpljenja. Da začuti, da breme, ki ga nosi ni njegovo in ga lahko gladko odvrže. Da gre lahko s tokom…in ima vso pravico uživati darove življenja.
Želim vam, da čimbolj slišite, čim lepše vidite, čim bolj globoko začutite in nenazadnje (do)živite.
Z ljubeznijo, <3
Marijana
P.S. Spremljajte me na moji FB strani. 🙂
Za namen osebnega posveta (djotiš, intuitivno) mi lahko pišeš tudi preko spodnjega spletnega obrazca.
Objavam lahko slediš na FB strani, Instagramu ali Youtube kanalu.