Iz vidika ezoterike, duhovnosti, kvantne znanosti (me veseli, da se je tudi znanost zbudila v zadnjih 15ih letih) in ved imamo več teles. Prvo je fizično telo okrog katerega nas obkroža avra. Avro nato sestavljajo: etrsko telo (bioenergija, vitalnost), astralno telo (čustva, želje, občutki), mentalno telo (svet misli in razmišljanja) ter duhovno telo (svet univerzalne zavesti).

 

Vsa telesa so medsebojno povezana, na energijski ravni.

 

FIZIČNO TELO

Tvoje fizično telo je popolno. Narejeno je tako, da ima vsaka celica svoje mesto in skrbi za to, da se počutiš dobro. Vsak organ, meridian in ud ima svojo nalogo. In vsak od njih lahko kvalitetno opravlja svojo nalogo samo, če sodelujejo. Tako, da je v osnovi vse narejeno tako, da sodeluje, v simbiozi. In nihče med njimi ne tekmuje, ker se zavedajo, da eden brez drugega ne morejo živeti.

 

Če zboliš, se vsak kotiček tvojega telesa bori za to, da ozdraviš. Fizično telo ve, kako se pozdraviti. Ima svojo inteligenco. Poškodujemo si npr. levi gleženj in nemudoma bo desna stran prevzela večjo težo…da ja ne bi stopili na poškodovan gleženj. Prehlade, zastrupitve s hrano, povišano vročino itd. bo telo samodejno začelo zdraviti in na nek način »izpljunilo« iz svojega sistema. Ja, to so samo manjše nevšečnosti, ki jih preživi naše telo boste rekli. Res je, a že tukaj pogrnemo velikokrat. Ne namenimo mu pozornosti ali časa, da se pozdravi samo. Filanje s tableti v takšnih trenutkih ne krepi imunski sistem ampak mu samo onemogoča, da bi se pozdravilo samo. Dejansko nam takšni prijemi slabijo imunski sistem na daljši rok.

 

1. Na fizičnem telesu se vse zabeleži

 

Vse od tega kako smo se počutili v maternici in potem pozneje v odraščanju. In že tam, ko smo bili zarodek, je fizično telo vzpostavilo obrambne mehanizme. Veliko »potlačitev« čustvene narave se zgodi že v zgodnjih otroških letih. In vse to se zabeleži v telesu.

Pozneje, ko odraščamo, naše fizično telo odregira podobno…tako, kot je odregiralo še v maternici ali pozneje v otroških letih.

 

2. Fizično telo ima dober spomin

 

Spomni se vse. Občutkov, misli, dejanj…vse. Ker deluje na podlagi spomina. Torej, nekaj smo prinesli s seboj kot duša (iz prejšnjih inkarnacij, izibrali družino (genska predispozicija) in s tem tudi svoje telo, ki nam omogoča, da doživimo življenje, ki smo si ga prav tako na nek način izbrali.

Da ne zaidem preveč, saj je to blog o fizičnem telesu. 🙂 Skratka, fizično telo nosi vse spomine in telo nam pove, ko ne ravnamo z njim najboljše. Je zelo zmogljivo in lahko ga maltretiramo 20 ali 40 let preden bo odregiralo. A zakaj bi to delali sebi, se vprašam? In zakaj bi sploh pričakovali, da ga pozdravimo v nekaj dneh?

Fizično telo se spomni vsega dobrega prav tako. Če smo bili včasih npr. športno aktivni in si pozneje vzeli dolgo pavzo, se bo telo hitro odzvalo. To se pokaže v tem, da je naša kondicija in zmogljivost zelo hitro “nazaj” in tudi približno ni tako, kot če celo življenje ne bi zanj naredili nič.

Telo se hitro spomni, da mu to dobro dene in nas spodbudi, da nadaljujemo.

3. Skozi fizično telo se lahko očistimo

 

Velikokrat rečem, da se vse začne na energijski ravni. Slabe misli, travme, boleča čustva itd. Vse se nato zapiše v telo. Lahko bi rekli, da je to zadnja faza. Ali pa prva, kakor obrnemo. Če vnašamo v telo alhokol, droge in slabo prehrano…gre za direkten vnos v fizično telo. In tudi slednje nosi svojo energijo in svoj zapis.
Kakorkoli, obstajajo mnoge odvisnosti in škodljivi koncepti, ki niso vezani samo na opojni svet sustanc. Pri fizičnem telesu lahko rečem le to: “Tu se začne in konča.”

Podobno kot blog o zemlji, ki je naša 1. čakra, naša stabilnost. Tako vidim fizično telo. Tukaj se začnemo zdraviti in čistiti.

Zato je dobro, da telesu namenimo pozornost. Smo previdni z mislimi in čustvi. Da ga negujemo. Da mu izrazimo hvaležnost. Da mu v največjem kaosu, tesnobnih občutkih in v trenutkih, ko bi najraje šel ven iz svojega telesa postaviš vprašanje: »Koliko nežnosti premorem do tebe in pravzaprav do sebe?« In vsakič znova, večkrat. Uf…kolikokrat sem si postavila to vprašanje. Pomaga. 🙂

In ko smo v stiski, ko smo težko v svoji koži je prvo in edino, da storimo korak naprej: gremo teč, se stuširat, zluftat glavo na zrak itd.

In ne nazadnje, da se pobožamo.

 

Kako vse to vem? Zaradi lastnega izkustva…v iskanju ravnovesja

 

S svojim telesom se ukvarjam že od otroštva. Ga raziskujem. Preizkušam njegove zmogljivosti.

 

V osnovni sem bila med drugim tudi zelo aktivna športnica. Odbojka, rokomet, planinski krožek itd. Ja, veliko smo bili tudi na zraku za razliko od današnje mladine. Kljub temu…smo bili tudi mi na udaru s strani zunanjih dejavnikov »kako moraš izgledati ipd.« s pomočjo raznih revij in TV-ja. Ponosna nase, da ga nimam že 15 let. 🙂

 

Celo osnovno šolo sem bila »buckasta« oz. malo zaobljena. Med 7-im in 8-im razredom osnovne šole, torej med počitnicami, sem začela intenzivno hujšati. Naredila sem tudi po 600 trebušnjakov dopoldne, popoldne in zvečer….med drugim. Takrat sem intenzivno tudi naštudirala vse o prehrani in življenjskem stilu nasploh. Kaj je in ni zdravo. In že takrat videla, da si mora vsak prilagajati svojo prehrano glede na svoje telo. Torej, težke stvari in sladkarije mi že takrat niso bile najbolj po godu. Ampak ok, bistvo tiči drugje.

 

Čez pol leta me je zagrabila panika, da se bom zredila. In tako sem si izbrala bulimijo. Prenajedanje in nato bruhanje. Psihološko ozadje bulimije je zavračanje mame. Trajalo je par  mesecev, če se prav spomnim. Nehala sem, ko me je mami zalotila oz. je nekako prišlo do tega, da sem ji v obupu (nezavedna jeza do nje) povedala kaj počnem.

 

A ni bil vzrok samo tukaj. Zunanji svet na splošno…s katerim sem se nehala ukvarjati s tem kaj je moderno, kako me drugi vidijo fizično, ali je moje telo primerno za določene stvari…skratka, spoznala sem, da zunanje ni pomembno ampak kako se jaz v njem počutim in da sebi prilagodim aktivnosti. Ker tu je največje zadovoljstvo in tukaj tiči največja lepota in osebna sreča.

 

Iskreno, marsikaj sem dala vase, v svoje telo. In marsikaj tudi sčistila. Vse do danes sem raziskala različne športne aktivnosti: tek, joga, pilates, taiji, hribi, ffitnes (to je bilo kratek čas, ker mi energija ni sedla), bootcamp (podobno kot fitnes samo 1 mesec)  itd. In vmes….nisem delala nič tudi do pol leta. Kakor je naneslo.

 

Vzpostavila sem lastne mehanizme, kjer vidim, kaj je za mene dobro. In da mi ekstremi ne sedejo. To sem težko dopovedela tudi bivšemu, ki je kar silil, da naj počnem to, kar on počne. No, potem sva šla teč…in je hitro videl, da si je moje telo zapomnilo, da imam dobro kondicijo. 🙂

 

Spoznala sem svoje ravnovesje med tem kako se prehranjevati, kakšne aktivnosti izvajati in kakšen naj bo moj življenjski slog na splošno (imam namreč kar veliko “ognja” v sebi 🙂 ). In tisto v osnovni šoli je bilo ključno tudi za to, da sem te modrosti prensela na svoj lasten pogled na svet, kot popotnico v življenju…na ostala področja življenja. Da sem ozavestila, da me moj optimizem in iskanje lepote življenja vedno na hitro potegne iz stanja obupa.

Da se znam odzvati in ne na hitro odregirati. Pomagalo mi je, da sem si ob nadaljnjih padcih v življenju najprej privoščila dobro hrano, sprehod v naravi in nego za svoje fizično telo.

Tvoje telo je popolno

Ne pozabi tega. In podari mu tisto, kar si želi. Vedno ti bo povedalo, če mu prisluhneš. Ne obstaja zunanje pravilo kako bi moral/a izgledati. In če smo iskreni, zunaj je večino fejka. Zretuširano in prirejeno. In slika…ne nosi energije kot tudi ne duše človeka.

 

 

 

Meni sedaj sede taiji, joga, meditacije ter sprehodi v naravi. Tako se najbolje tudi čistim zaradi raznih terapij, ki jih izvajam. To je moj trenutni življenjski slog…in temu se prilagodim…s celim telesom.

 

S srcem 💛

Marijana

 


 

P.s. Z mano lahko stopite v stik na več načinov. Preko spodnjega spletnega obrazca, preko emaila info@merryfullife.si ali gsm 051/321-353.

Za iskanje ravnovesja, samorazvoj in samorealizacijo predlagam najprej  djotiš – astrološko svetovanje in nato več srečanj s pomočjo osebnega coachinga. Koliko srečanj? Odvisno od vas. Večina si še vedno ne upa narediti korakov na poti sprememb ali pa pričakujejo, da se vse zgodi s pomočjo ene delavnice. Žal se ne. In tudi več tisoč evrov za npr. 5 – dnevne delavnice večini prinesejo samo mentalno obremenitev. Papirji pa ostajajo nekje na zaprašenih policah.

No, z mano se kar dela…in rezultati so očitni…na bolje. 🙂  

Objavam lahko sledite na FB straniInstagramu ali Youtube kanalu.

Ime

Priimek

E-pošta (obvezno)

Zadeva

Vaše sporočilo